Nevroznanstvene raziskave razkrivajo, da je igra osnova emocionalnega sistema in bistvenega pomena pri razvoju otroka in ustvarjalnosti pri odraslih in učenju. Svobodna in nestrukturirana igra je zdrava in dejansko bistvenega pomena za pomoč otrokom pri doseganju pomembnih emocionalni in kognitivni razvojnih mejnikov kot so: obvladovanje stresa in krepitev odpornosti. Igra pa ni ključna le za otroke; zdi se tudi, da ustvarja kognitivne koristi za odrasle. Igra je povezana z našim nagradnim sistemom. To je v možganih povezan s sproščanjem dopamina, ki olajša vzpostavitev in konsolidacijo novih nevronske poti, ki so pomembne za ustvarjalnost (nove povezave) in pomnilnik (trajne povezave)."
In če vse to vemo, čemu se potem nehamo igrati? Kaj je tisto, kar nas odmakne iz sveta igre? »V igri in ne v delu šele zares v polnosti zaživimo,« trdi filozof dr. Mark Rowlands.
Lahko, da je krivo sproščanje dopamina, vendarle igra je res čas, ko lahko končno odložiš vse dnevne skrbi, vse naglice življenja, ki nas lovijo in živiš v trenutku. V svetu, ki je poln iskrenega smeha, navihanosti, raziskovanja, svet čiste ljubezni. Štejejo trenutki, ki smo jih preživeli z otroci, štejejo igre, ki smo jih skupaj izdelali in šteje vse tisto kar je očem nevidno. Teh trenutkov se ne da kupiti. Teh istih igrač ni niti v najbolj obloženih prodajalnah igrač. Raziskovalec igre dr. Stuart Brown, pravi: »Kar je specifičnega za našo vrsto, je to, da smo ustvarjeni za igro preko celega življenja.« Ljudje smo v primerjavi z drugimi vrstami v svoji odrasli dobi najbolj igrivi, zaradi tega pa tudi najbolj prilagodljivi in učljivi. Igra – ukvarjanje z nečim zgolj zato, ker je zabavno, in ne zato, ker nam bo pomagalo doseči nek cilj naj bi bila ključnega pomena za človeški razvoj!
Jaz takoj, zdaj podpišem, da se bom igrala celo življenje. Pa vi? Če se vam porodi ideja po nakupu nove igrače za otroke, si oglejte pestro ponudbo na strani https://igracezaotroke.si/
